Že dolgo dolgo me nagovarja zgodba gradovih iz peska, igri dveh otrok in valu, ki vse odnese s seboj.
Rabi Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. Ko sta ravno končala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko časa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabi je pričakoval solze in jezo. Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta začela graditi nov grad.
Dejal je: "Spoznal sem, da sta me naučila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko časa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke."
Neskončno sem hvaležna za to, da se imam s kom držati za roke. Tako se lahko smejem in jočem, vriskam in pojem, izgubljam in dobivam, trpim in vstajam iz noči v luč.
Poskrbimo za to, da ne bomo sami, da bomo imeli ob sebi nekoga, ki ga lahko primemo za roko.
s. Mateja Kraševec