DOBER DAN, DOBRE MAMICE!
Vstopamo v praznik Gospodovega oznanjenja.
Čas za premislek o mamicah, materinstvu, poslanstvu življenja.
Čas za zahvalo.
Čas, da se ponovno zavem, da je telo moje matere nosilo moje življenje.
In ga rodilo v ta svet. Da me brez nje ne bi bilo.
Čas, da se zavem veličine in skrivnosti, ki je položena v naravo sleherne žene.
Zato se danes želim spomniti na vse mamice, ki ste na tak ali drugačen način del moje/naše poti. Od blizu in daleč ...
Brez vas bi ne dišalo po domači kuhinji.
Brez vas bi puloverji in majice in hlače in nogavice ležale kdove kje po svetu.
Otroci pa bi goli stali na obali življenja in trepetali v mrazu samote in vetru strahu.
Brez vas bi se hiša ne mogla imenovati dom.
Brez vas bi bilo kdaj tudi lažje. Ampak samo za sekundo. In potem bi vas spet pogrešali in neutolažljivo jokali.
Brez vas bi možje in očetje ne vedeli, kaj so to čustva in gospodinjski stroški.
Brez vas bi ne vedeli, da otrok potrebuje luč ob postelji, ker se zvečer prikradejo v sobo čudne pošasti.
Brez vas bi svet ne imel srca in nikamor in na nikogar se ne bi mogli naslonit že od prvega trenutka spočetja dalje.
Zato je tako pomembno, da ste: četudi utrujene, tesnobne, zaspane, nesrečne in v dvomih, obremenjene in z narastkom sivih las na glavi, nepopolne, nerodne, zoprne in tečne in prav nič po naših okusih ta hip ... A tudi to bo minilo.
Zato je tako pomembno, da zdržite vse neprespane noči, vsa najstniška zaletavanja in umikanja, vse odhode in prihode otrok na pragu zrelosti.
Zato je tako pomembno, da nikoli ne nehate biti mame, tudi še dolgo potem, ko se zdi, da je zadnji otrok šel v svet in našel svoje mesto.
In da prav potiho iz mame postanete babice, stare mame, none in omice, dobre tete iz soseke ...
Moja mama mi še vedno speče palačinke.
Posebne, iz ajdove moke, na riževem mleku, ker drugih ne smem jesti.
Ne glede na to, kdaj jo obiščem, vedno jih ima nekaj na zalogi v skrinji srca.
Zato vem, da je zame na tem svetu še vedno nekje hrana, spečena na olju ljubezni in skrbi, da bi mi bilo dobro.
To je mama!
Želim vam lep praznik in hipec časa, da se zaveste svojega poslanstva in neizmerne ljubezni, ki se pretaka iz nebes na zemljo prav po vas.
In če si sposodim vprašanje osemletnega dečka Naceta, ki ga je zastavil svoji mamici Urši: "Mami, a poj pride k vsaki ženski angel in ji pove, da bo mamica?"
Ja, k vsaki!
Bog vas blagoslovi na vseh vaši poteh!
s. Mateja